ZAVAROVANE RASTLINE
Prisluhnite škratu Cojzku!
Preberite še:
Zakaj je
nekaj sploh zavarovano? Na kratko - predvsem zaradi škodljivih in
nepremišljenih človekovih posegov v naravo. S posebnim dokumentom, imenovanim
Spomenica, so člani Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri
Muzejskem društvu Slovenije že leta 1920 pokrajinski vladi za Slovenijo
predstavili prvi nacionalni program varstva narave. Spomenica je vsebovala tudi
konkretne zahteve za zavarovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst,
kraških jam ter razglasitev sedem zavarovanih območij. Danes je skoraj 57 %
morja in kopnega v Sloveniji opredeljenega z ukrepi varstva narave. Dobrih 37 %
ozemlja spada pod okrilje evropske mreže Natura 2000. Prva zavarovana rastlina
na Slovenskem je bila sicer planika (Leontopodium
alpinum), ki so jo zaradi pretiranega nabiranja zavarovali že leta 1896. Le
dve leti kasneje so zavarovali tudi polgrmiček, ki raste na tleh pred tabo. To
je Blagajev volčin (Daphne blagayana),
ki je bil odkrit leta 1837 na Gori pri Polhovem Gradcu. To njegovo nahajališče
si je prišel ogledat celo saški kralj Friderik August, od tod tudi ime kraljeva
roža. Pozneje so odkrili, da je Blagajev volčin razširjen tudi v suhih borovih
gozdovih na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Albaniji, Romuniji,
Bolgariji in Grčiji ter v predgorju Karnijskih Alp v Italiji. V Sloveniji je
zavarovan kot ranljiva vrsta.
-
.jpg)
Planika (Leontopodium alpinum). Foto: Klemen Završnik
-
.JPG)
Blagajev volčin (Daphne blagayana). Foto: Klemen Završnik
-
%20(2).JPG)
Blagajev volčin (Daphne blagayana). Foto: Klemen Završnik
KOLOFON:
Idejna zasnova: Klemen Završnik, Martina Tekavec
Besedilo: Klemen Završnik
Fotografije: arhiv družine Bois de Chesne, Tone
Wraber, Klemen Završnik
Ilustracije: Samo Jenčič (škrat Cojzek) in Carl
Huck (Zlatorog)
Glas na posnetkih: Klemen Završnik
Strokovni pregled: Špela Pungaršek
Lektura in angleški prevod: Henrik Ciglič
Video in montaža posnetkov: David Kunc
Prirodoslovni muzej Slovenije, 2021