Fool's gold

Pirit je eden najbolj pogostih sulfidnih mineralov. Ima znacilen kovinski sijaj in je obicajno kovinsko rumen oziroma zlat. Nastaja v zelo širokem razponu temperature in pritiska. Zato ga najdemo v magmatskih, sedimantnih in metamorfnih kamninah. Še posebno znacilen je za hidrotermalno fazo nastanka, ko je skupaj z galenitom, sfaleritom, kremenom. Pogosto nastane tudi v sedimentu, kjer vlada redukcijsko okolje.

Pirit sestavljata železo (46,55 mas.%) in žveplo (53,45 mas.%). Pogosto nima drugih primesi, kar je pomembno predvsem tedaj, ko ga uporabljajo kot surovino za pridobivanje žvepla oziroma žveplove kisline.

Pirit pogosto tvori popolno oblikovane kristale. Najbolj znacilni imajo razvite kristalne ploskve kocke (A) in rombskega dodekaedra (B). Kristali z razvitimi kristalnimi ploskvami oktaedra (C) so redkejši. Progavost je znacilna predvsem za kristale pirita z razvitimi kristalnimi ploskvami kocke.Poleg samskih kristalov pirita poznamo tudi kristale dvojcke. Pirit je lahko tudi masiven, v obliki dendritov, drobnih zrn ipd.

Pri procesih preperevanja, oziroma z oksidacijo, nastane iz pirita limonit. Limonit, ki ga sestavljata predvsem minerala goethit in lepidokrokit, tako pogosto tvori psevdomorfozo po piritu. Pri tem se ohrani prvotna kristalna oblika, kemicna sestava pa se spremeni.

Najlepši kristali pirita so znani iz Španije, Peruja, Elbe. Tudi v Sloveniji je zelo pogost. Našli smo ga v kristalih, kristalih dvojckih, masivnega, ali pa nadomešca rastlinske in živalske ostanke. Pirit so nekoc pogosto zamenjevali za zlato. Vzrok temu sta njegova barva in izrazit kovinski sijaj. Vendar pa je zanimivo, da pirit lahko vsebuje primesi zlata. Pri procesih preperevanja, ko nastane limonit, se zlato izloci iz pirita in lahko se koncentrira tudi v gospodasrsko pomembnih kolicinah!