V Sloveniji živi 22 avtohtonih vrst plazilcev in 1 neavtohtona vrsta (želva vrste Trachemys scripta, kamor spadata rdecevratka in rumenovratka).
V slovenskem morju lahko vidimo tudi glavato kareto (Caretta caretta), ki pa se pri nas ne razmnožuje.
Delitev v Sloveniji živecih plazilcev (povzeto po Kljucu za dolocanje vretencarjev Slovenije, Kryštufek & Janžekovic, 1999):
1. red (ordo): želve (Testudines)
1.1. družina (familia): morske želve (Cheloniidae)
1.2. družina (familia): sklednice (Emydidae)
2. red (ordo): luskarji (Squamata):
2.1. podred (subordo): kušcarji (Sauria)
2.1.1 družina (familia): slepci (Anguidae)
2.1.2. družina (familia): kušcarice (Lacertidae)
2.2. podred (subordo): kace (Ophida)
2.2.1. družina (familia): goži (Colubridae)
2.2.2. družina (familia): gadi (Viperidae)
Dinozavri so plazilci
Plazilci so se razvili v karbonu (paleozoik) pred 320 - 310 milijoni let. V juri (mezozoik) so bili plazilci (dinozavri) najštevilcnejši organizmi na Zemlji. Vecina plazilcev je izumrla pred približno 65 milijoni let. Danes na svetu živi vec kot 8000 vrst plazilcev.
Plazilci so vretencarji
Skelet kace sestavljajo številna vretenca in rebra, okostje glave je prilagojeno za goltanje plena. Pri kacah in nekaterih kušcarjih (slepci) so noge zakrnele. Želve in vecina kušcarjev (razen slepcev) imajo 4 okoncine, ki so namešcene bocno in se zato težko dvignejo od tal; se bolj plazijo, z nogami pa se odrivajo.
Kace in kušcarji imajo notranji skelet. Želve imajo notranji in zunanji skelet. Notranji skelet sestavljajo: lobanja, vretenca, okolcje, noge in kosti prvih okoncin. Kosti reber pa so zrašcene in preobražene v zunanji skelet (oklep), ki je pokrit z luskami.
Vsi plazilci, razen želv, imajo zobe
Vse vrste plazilcev, ki živijo v Sloveniji, so plenilci. V ustih imajo ostre zobe (razen želv, ki imajo roževinasto celjust), s katerimi zagrabijo plen, vendar ga ne prežvecijo, ampak pogoltnejo. Crevo se konca s kloako (stokom), v katero se izlivajo tudi spolne žleze in izlocki ledvic (vecinoma secna kislina).
V Sloveniji živijo tri vrste strupenih kac, vse iz družine gadov: navadni gad (Vipera berus), laški gad (Vipera aspis) in modras (Vipera ammodytes). Njihovo telo je cokato, rep pa ožji in kratek. Imajo pokoncno zenico in bolj ali manj trikotno glavo. V zgornji celjusti imajo dva zoba strupnika; z njima predrejo kožo in izbrizgajo strup. Strup odraslemu zdravemu cloveku ni nevaren, razen ce ga kaca ugrizne v bližino glave. V primeru ugriza strupenjace je treba poiskati medicinsko pomoc. Protistrupa navadno ne dajejo vec, osebo le obdržijo na opazovanju. Navadnega gada zaradi cikcakastega vzorca in vcasih podobne obarvanosti lahko zamenjamo z nestrupeno kaco smokuljo (Coronella austriaca). Kace se v nevarnost raje skrijejo in ne napadajo ali celo skacejo. Kadar se ne morejo umakniti, svarilno dvignejo zgornji del trupa in sikajo, lahko se branijo tudi z ugrizom.
Kace svojo kožo slecejo v enem kosu
Telo plazilcev pokriva koža z luskami (kace, kušcarji) ali plošcami (želve), ki zmanjšujejo izhlapevanje vode iz telesa. Povrhnjica kože se stalno obnavlja, zato se plazilci levijo.
Razmnoževanje plazilcev
Za plazilce je znacilna notranja oploditev. Samci želv in krokodilov imajo penis, samci luskarjev (kace in kušcarice) pa par hemipenisov. Med združitvijo (kopulacijo) se penis oz. hemipenis izviha iz telesa in samci izbrizgajo spermo v kloako samice. Vecina plazilcev je jajcerodnih (ležejo jajca), poznamo pa tudi živorodne (ovoviviparne), npr. živorodna kušcarica in gadi.
Plazilci slišijo
Cutila plazilcev so dobro razvita. Zelo pomembne so oci, tudi voh in sluh. Pri kacah bobnic in srednje uho manjkata. Slišijo s pomocjo tresljajev podlage. Tresenje podlage se prenese po telesu na notranje uho. Želve in kušcarice slišijo prek bobnica (okrogla opna na glavi). Zvok se prek bobnica prenese na srednje uho in naprej v notranje uho. Kace in kušcarji za voh poleg nosu uporabljajo tudi jezik, s katerim prenesejo snovi iz okolja v jacobsonov organ na ustnem nebu.
Plazilci so ogroženi, zato jih varujmo
Vecina plazilcev je plenilcev, ki uravnavajo številcnost drugih organizmov. Prehranjujejo se s sesalci, dvoživkami in žuželkami, zato so pomemben clen v naravi. Ogroža jih predvsem pobijanje in unicevanje njihovega življenjskega prostora. Plazilci so ogroženi in zato zakonsko zavarovani. Prepovedano jih je ubijati, zastrupljati, unicevati njihova bivališca (Uredba o prosto živecih živalskih vrstah, Ur. l. 46/2004; Rdeci seznam ogroženih vrst plazilcev, Ur. l. RS 82/2002).
Pomembno je tudi, da v naravo ne spušcamo tujerodnih vrst živali. Tujerodna invazivna vrsta želve rdecevratke (Trachemys scriptaelegans), ki je pogosta terarijska vrsta, odžira hrano in prostor naši domorodni želvi mocvirski sklednici (Emys orbicularis), zato terarijskih živali nikoli ne smemo spušcati v naravo.