Korenine geološke znanosti segajo globoko v človekovo preteklost. Ljudje so že v davnini izkoriščali mineralne surovine in pri tem ustvarili širok nabor geološkega znanja, vendar to ni bilo sistematično in sistematizirano. Geološka znanost se, tako kot mnoge druge naravoslovne znanosti, prične intenzivno razvijati šele v razsvetljenskem 18. stoletju. Oblikujeta se dve smeri razvoja, teoretična in praktična, ki se med seboj prepletata: prva smer predvsem v Franciji in v Angliji, druga v Nemčiji. V teh tokovih, predvsem zaradi rudnika živega srebra v Idriji, se znajde tudi današnja Slovenija. Tukajšnje geološke razmere so pritegnile zanimanje pomembnih evropskih naravoslovcev, za geologijo pa so se pričeli zanimati tudi domači intelektualci. Med njimi pomembno vlogo igra Žiga Zois.
Predava: prof. dr. Mihael Brenčič, Naravoslovno-tehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani