Prikazani so razlicni nacini nabiranja žuželk v naravi in delo v laboratoriju, ki obsega tehnicno in strokovno obdelavo zbranega gradiva. Na terenu strokovnjaki, ki se ukvarjajo z žuželkami (entomologi) živali lovijo z razlicnimi pripravami, kot je na primer metuljnica. Zelo podoben ji je »kecer« - platnena vreca na obrocu z držalom. S kecerjem lovijo žuželke na travniku in po grmovju. Vcasih pod drevesa in grmovje razprostrejo belo rjuho, na katero ob stresanju drevesa popadajo živali, med njimi je vecina žuželk. Ker so mnoge majhne in nežne, jih polovijo z napravo, ki ji pravijo »ekshaustor«. To je steklenicka, ki ima v zamašek vdelani dve cevki. Ko nabiralec vsesava zrak skozi prvo, zaradi podtlaka v steklenicki na ustju druge cevke nastane srk zraka, ki v steklenicko potegne drobne živalce. Priprava je primerna tudi za pobiranje posameznih žuželk pod kamni, na travniku, na grmovju in podobno. Entomologi lahko žuželke lovijo tudi z razlicnimi pastmi, ali pa jih ponoci privabljajo s posebnimi lucmi, ki osvetlijo belo podlago.
Nekatere žuželke, kot so hrošci in metulji, moramo pred uvrstitvijo v zbirko preparirati – pripraviti v položaj, v katerem so dobro vidni dolocevalni znaki. Metulje v primernem položaju z iglami pritrdijo na posebej oblikovan lesen nosilec, potem pa jih pustijo, da se v tem položaju posušijo. Skrbno opremljene s podatki o vrsti, kraju najdbe in najditelju jih shranijo v entomološke škatle.
Nekatere žuželke so shranjene tudi v alkoholu, najmanjše pa kot mikroskopski preparati.
Vendar pa v muzejskih zbirkah shranimo le živali, ki jih strokovnjaki nujno potrebujejo za dolocitev vrste ali za druge znanstvene raziskave. Sicer živali preucujejo v njihovem naravnem okolju in jih ne ubijajo. To še posebej velja za redke in ogrožene vrste. S snemanjem in preucevanjem oglašanja živali tako na primer ugotavljajo vrstno pripadnost in sorodstvena razmerja med pojocimi žuželkami ter preucujejo druge zanimive mehanizme v naravi. Oglašanje žuželk v naravi snemajo s posebnimi mikrofoni na magnetofon, posnetke pa hranijo v zbirki zvocnih zapisov.