Cikel delavnic RAZKRITA ČUDESA

Cikel delavnic ob Evropskem letu kulturne dediščine

Prirodoslovni muzej Slovenije je zakladnica narave in varuh naše naravne in kulturne dediščine. V svojih zbirkah skriva mnogo čudes. Od majhnih hroščkov, ki so bili prvič odkriti pri nas, do ostankov ogromnih ledenodobnih velikanov, ki so se nekdaj v čredah pasli po naših krajih. Od imenitnih in zelo starih herbarijev, do barvitih mineralov in kamnin, ki so bili temelj prvega slovenskega muzeja. Od redkih in ogroženih živali, do nenavadnih gostov, ki le redko zaidejo k nam. Na desetih delavnicah bomo otrokom razkrili ta dragocena čudesa in jih skozi napete zgodbe, igro in ustvarjanje popeljali v zanimiv in neprecenljiv svet naše dediščine.

Delavnice so primerne za otroke od 5 do 12 let, mlajši otroci se lahko delavnice udeležijo v spremstvu odrasle osebe. Za vsako od delavnic sta razpisna dva termina. Zaradi zagotavljanja kvalitete in naših omejenih prostorskih zmogljivost je število mest omejeno. Rezervacij ne sprejemamo, vstopnice pa so na voljo pri blagajni muzeja in v naši spletni trgovini.

Otroci, ki se bodo udeležili petih delavnic, prejmejo priznanje in darilce.  

Sobota, 13. 1. 2018 in 27. 1. 2018 ob 11. uri
KAČE NEKOČ IN DANES
V preteklosti so bile kače med najbolj osovraženimi bitji. Ljudje so jih imeli za nadlogo in so jih želeli iztrebiti. Danes vemo, da so tudi kače del raznolikosti narave, ki jo moramo varovati. Na delavnici bodo otroci izvedeli, kako so se nekoč spopadali s tem izzivom in kateri muzejski primerki pričajo o takratnem odnosu do kač. Spoznali bodo tudi kačona Čoneta II. in izdelali topel šal s kačjim motivom.

Sobota, 17. 2. 2018 in 24. 2. 2018 ob 11. uri
POVEJ MI, KAKO SE OGLAŠAŠ, PA TI POVEM, KDO SI.
V Prirodoslovnem muzeju Slovenije ustvarjamo in hranimo tudi zbirko oglašanja različnih živali. Ste že kdaj slišali, kako se oglašajo žabe pod vodo? Bi prepoznali ruk jelena? Veste, kako se oglašajo kobilice in kako škržati? Proučevanje oglašanja živali je znanstvenikom prineslo mnoga nova spoznanja. Po zanimivi zgodbi o teh odkritjih se bomo preizkusili v prepoznavanju različnih oglašanj ter izdelali inštrument, ki posnema žabje regljanje.

Sobota, 17. 3. 2018 in 24. 3. 2018 ob 11. uri
ZGODBA O NEVELJSKEM MAMUTU
Pred 80. leti, natančneje 17. marca 1938, so delavci, ki so skušali ukrotiti strugo potoka Nevljice, mimoidočemu županu potožili zaradi težav pri delu. In kaj se je iz tega izcimilo? Ob napeti zgodbi bodo otroci izvedeli, kakšna naključja so botrovala odkritju enega od najbolje ohranjenih okostij mamuta v srednji Evropi, ki ga hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, in izdelali vsak svojega mamuta.

Sobota, 7. 4. 2018 in 21. 4. 2018 ob 11. uri
NAZAJ V LEDENO DOBO
V ledeni dobi so po ozemlju današnje Slovenije lomastile žvali, ki jih danes otroci poznajo večinoma le iz risank. Bi verjeli, da so se po naših tleh sprehajali losi, lomastili jamski medvedi, plavali povodni konji, dirjali bizoni, jamski levi in leopardi? Pokukali bomo v zakladnico fosilnih ostankov iz tega obdobja, ki jih hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, in spoznavali življenje v ledni dobi, otroci pa bodo ob koncu poslikali majice z motivi ledenodobnih živali.

Sobota, 12. 5. 2018 in 26. 5. 2018 ob 11. uri
RASTLINE, KI NE BODO NIKOLI OVENELE
Prirodoslovni muzej Slovenije hrani najstarejši znani herbarij v Sloveniji, saj je nastal že leta 1696, ter herbarije mnogih naravoslovcev, ki so na naših tleh nabirali rastline. Zaradi občutljivosti na svetlobo in vlago morajo biti zbirke shranjene v muzejski »shrambi« – depoju. Otroci bodo spoznali te dragocene dokumente časa ter izdelali vsak svoj herbarij, ki ga bodo doma lahko tudi sami dopolnjevali.

Sobota, 2. 6. 2018 in 9. 6. 2018 ob 11. uri
PREKINJENE POTI
Ste vedeli, da so po naših rekah nekoč plavali tudi jesetri? Večina teh starodavnih rib se namreč med drstitvijo seli iz morja v reke, kjer odlagajo jajca. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije hranimo primerek predstavnika jesetrov, kašikarja, ki so ga leta 1883 našli v Savi med Črnučami in vasjo Sneberje v bližini Ljubljane. Pri nas je bila bolj razširjena kečiga, najmanjša vrsta jesetrov, ki pa je prav tako že izumrla.
Pogovarjali se bomo o vzrokih za izginotje jesetrov iz naših voda in izdelali zabavno in poučno igrico.

Sobota, 8. 9. 2018 in 28. 9. 2018 ob 11. uri
MRAVLJA, KI TO NI
Drobnovratnik je majhen jamski hrošček, ki bi ga zlahka zamenjali za mravljo. Prvi primerek, ki so ga opisali znanstveniki, so našli v Postojnski jami. Otroci bodo na delavnici izvedeli, kako je prišlo do tega , kakšen pomen je imela ta najdba in zakaj je drobnovratnik takšne oblike, potem pa izdelali štampiljke in z njimi okrasili predpasnike.

Sobota, 6. 10. 2018 in 20. 10 . 2018 ob 11. uri
POSLEDNJI MOHIKANEC
Balkanskega risa je na večjem območju njegove nekdanje razširjenosti (tudi v Sloveniji) iztrebil človek do 19. stoletja. Z območij, kjer je iztrebljen, je v muzejih ohranjenih le pet primerkov, dva med njimi hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Kasneje so k nam naselili karpatskega risa, vendar se jih je do danes v naravi ohranilo le nekaj. Pogovarjali se bomo o življenju risov, vzrokih za njihovo izumrtje in njihovi nadaljnji usodi ter izdelali copatke z motivom risa.

Sobota, 10. 11. 2018 in 24. 11. 2018 ob 11. uri
ČLOVEK, KI JE IMEL RAD KAMNINE
Prirodoslovni muzej Slovenije hrani zbirko mineralov in kamnin Žige Zoisa, ki je bila tudi ena ustanovnih zbirk prvega slovenskega muzeja. Pogovarjali se bomo, kdo je bil ta mož, kakšna je bila njegova življenjska pot in kašna čudesa najdemo v njegovi zbirki. Otroci bodo iz minerala lojevca rezljali različne figurice.

Sobota, 8. 12. 2018 in 15. 12. 2018 ob 11. uri
PRIŠLEKI IZ VESOLJA
Na nočnem nebu lahko pogosto opazimo utrinke. Večina le kratko zažari, potem pa izgori v Zemljinem ozračju. Včasih pa kakšen pade tudi na Zemljo. In včasih se to zgodi celo na slovenskem ozemlju. Otroci bodo izvedeli, kdaj v preteklosti se je to zgodilo in kje se danes ti meteoriti nahajajo. Na koncu bodo izdelali svetleče praznične okraske v obliki planetov.