Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Publikacija NAŠE MALO VELIKO MORJE

Na muzejski razstavi  in v omejenih prostorskih razmerah ni mogoče predstaviti vsega, kar bi si želeli in kar bi morali povedati o slovenskem in svetovnem morju. Zato smo ob razstavi pripravili publikacijo, delo priznanih slovenskih strokovnjakov z različnih področij. Obiskovalci lahko tako v udobju domačih naslanjačev preberejo še mnogo zanimivosti o slovenskem in svetovnem morju in s tem nadgradijo izkušnjo, pridobljeno v muzeju. Publikacija je napisana poljudno in razumljivo, zato je primerno branje za vsakogar, pa tudi šolarji in dijaki lahko v njej najdejo mnoge informacije, ki jim bodo pomoč.

V uvodnem poglavju avtorica poudari, da velikost ni vedno pomembna in da si naše morje, kljub svoji majhnosti in navidezne nepomembnosti zasluži več pozornosti.

Pod krovnim naslovom Morje nekoč sledijo poglavja, ki predstavljajo svetovno morje v preteklosti. V poglavju Vloga in pomen morij skozi geološko zgodovino izvemo kako so nastali oceani, kako na podobo našega »modrega planeta« vpliva tektonika plošč in kakšna je podoba morskega dna. Spremenljivo podobo celin in oceanov še podrobneje spoznamo v poglavju Starodavni oceani in morja.

 Pod krovnim naslovom Morje danes so v poglavju Abiotske značilnosti oceanov in morij opisani neživi dejavniki našega največjega ekosistema, ki pomembno vplivajo na življenje v morju. V naslednjem poglavju je posebej je opisan proces sedimentacije v morjih. V poglavju Vpliv morja na podnebje izvemo, da je svetovno morje toplotni shranjevalnik, glavni vir padavin in kisika ter ponor ogljikovega dioksida, avtorica pa se dotakne tudi podnebnih sprememb.

V sklopu poglavij pod krovnim naslovom Življenjska okolja v morju, je najprej predstavljena delitev oceanskega prostora na različna območja, v naslednjih poglavjih Obalno morje, Odprto morje, Somorna močvirja in Koralni grebeni – morski »pragozdovi« pa se avtorji posvetijo opisu razmer in življenja v posameznih območjih s poudarkom na slovenskem morju (razen odprtega morja, ki v Tržaškem zalivu pač ni).

Najobsežnejši je sklop poglavij pod krovnim naslovom Življenje v morju. V 11 poglavjih spoznamo različne prebivalce morja, od drobnih primarnih proizvajalcev (Fotosintetski organizmi v morju), na katerih temelji celotno življenje v morju, do različnih živali, ki živijo v bodisi v Tržaškem zalivu, Jadranskem morju ali Sredozemlju.

Zadnji sklop pod krovnim naslovom Človek in morje sestavljajo tri poglavja: Morje – vir dobrin, Konec utvare o morja bogatih zakladih in Slovensko ribištvo v Tržaškem zalivu. Za človeka je morje pomemben vir dobrin, predvsem hrane (rib - beljakovin), a izkoriščanje ribjega bogastva, ki se je nekoč zdelo neomejeno, je v zadnjih desetletjih tako naraslo, da so se pokazale posledice, saj se ribje populacije ne morejo tako hitro obnavljati. To je bil sicer tudi le eden od razlogov za zaton ribištva na slovenskem etničnem ozemlju v Tržaškem zalivu, kjer so imeli ob prehodu   iz 19. v 20. stoletje tamkajšnji Slovenci registriranih 451 plovil in kjer so razvili svojevrsten način lova na tune, ki bi ga lahko poimenovali kar »tunolov po slovensko«. Politične spremembe in pritiski, ki so se začeli po 1. svetovni vojni in so se stopnjevali po 2. svetovni vojni, ter vedno manjše ribje populacije so naposled zadale slovenskemu ribištvu končni udarec. Avtor poglavje zaključuje z vprašanjem: »Zakaj ima Švica najsodobnejšo trgovsko mornarico na svetu, čeprav nima pristanišč in morja? Mi, ki ga imamo, pa ne zmoremo niti ene dostojne ribiške ladje?«

Zaključek, s katerim se zaključuje tudi knjiga, nas tako lahko vrne na začetek, kjer avtorica v uvodnem poglavju opozori na glavno sporočilo razstave in publikacije: »…Pa vendar prava vrednost našega morja ni v presežnikih, pač pa v raznolikosti življenja na tem malem koščku planeta. Ta raznolikost je del raznolikosti svetovnega morja in celotnega planeta. Od nje je odvisen tudi človek… Industrijska revolucija nam je omogočila hiter razvoj in življenje, kjer velja, da je velikost pomembna. Slepo verjamemo, da moramo zaslužiti vedno več, da bomo imeli večje avtomobile, večje hiše, več oblek, (pre)več hrane, da bomo lahko potovali večkrat in vedno dlje. Zato moramo vedno več dobrin iztrgati naravi, kar pomeni, da vedno bolj posegamo v naravne ekosisteme. Kako daleč nas bo pripeljal ta pohlep? Se bomo šele tedaj, ko bo že prepozno, vprašali, ali je velikost res vedno pomembna? Bomo šele takrat začeli bolj ceniti naše malo veliko morje, kot ga, morda prav zaradi njegove majhnosti, cenimo danes?«

KOLOFON PUBLIKACIJE

NAŠE MALO VELIKO MORJE

Uredila: dr. Staša Tome

Avtorji besedil: dr. Claudio Battelli, dr. Breda Činč Juhant, dr. Andrej Gogala, dr. Miha Jeršek, Urška Kačar, Mojca Jernejc Kodrič, mag. Matija Križnar, prof. dr. Boris Kryštufek, prof. dr. Lovrenc Lipej, dr. Borut Mavrič, Špela Pungaršek,  Jan Simič, dr. Staša Tome, dr. Tomi Trilar, Bruno Volpi Lisjak, doc. dr. Al Vrezec

Fotografije: dr. Claudio Batelli, dr. Janja France, Andrej Furlan, Tilen Genov, dr. Andrej Gogala, akademik prof. dr. Matija Gogala, Chris Gotschalk, Hans Hillewaert, Mojca Jernejc Kodrič, doc. dr. Barbara Jeršek, dr. Miha Jeršek, mag. Matija Križnar, prof. dr. Lovrenc Lipej, Mario Magajna, Mario Marzari, dr. Borut Mavrič, Ciril Mlinar Cic, Andrea Moro, prof. dr. Patricija Mozetič, Gianluca Nicolella, Špela Pungaršek, Tjaž Ocepek, Tomaž Ribnikar, Marjan Richter, mag. Gabriel Seljak, Edi Šelhaus, Iztok Škornik, prof. dr. Davorin Tome, dr. Tomi Trilar, prof. dr. Tom Turk, mag. Barbara Vidmar, Peter Valič, doc. dr. Al Vrezec, Arhiv Bruno Volpi Lisjak, Dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja (lastnik fotografij družina Gruden), NASA (National Aeronautics and Space Administration), NOAA (National Oceanic and Atmospheric Administration), Shutterstock, EOL, Encyclopedia of Life, Gonzalo, Wikimedia Commons

Ilustracije: Andrej Kapla, mag. Matija Križnar, Vladimir Leben, Igor Šinkovec, Matjaž Učakar, Žarko Vrezec, Geodetski inštitut Slovenije, NASA (National Aeronautics and Space Administration), NOAA (National Oceanic and Atmospheric Administration), Wikimedia Commons, National Centre for Ecological Analysis and Synthesis, Nature Communications

Strokovni pregled:

Prof. dr. Tom Turk (biologija), dr. Špela Goričan (geologija in paleontologija), Barbara Sosič (etnologija), prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj (vpliv morja na podnebje)

Lektoriranje: Henrik Ciglič, s. p.

Oblikovanje, prelom in priprava za tisk: Ivian Kan Mujezinović, Ee

Izdajatelj in založnik: Prirodoslovni muzej Slovenije, zanj dr. Breda Činč Juhant

Naklada: 500 izvodov

Tisk: Nonparel d.o.o., Medvode

Ljubljana, 2016

Zahvale:

Zahvaljujemo se vsem fotografom za brezplačno uporabo njihovih fotografij.

 Žarko Vrezec je dovolil brezplačno uporabo njegovih ilustracij, za kar smo mu zelo hvaležni.

Hvala tudi strokovnim recenzentom za njihov trud in vse koristne nasvete.

Izid publikacije je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Sponzor:

KRKA, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto

Nekaj vzorčnih stani

Prijavite se na e-novice