Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Cikel predavanj NAŠE MALO VELIKO MORJE

Četrtek, 19. 1. 2017, ob 18. uri
SKUPAJ ZA JADRANSKO MORJE, SKUPAJ ZA NAS!
Človeške aktivnosti, ki so povezane z rabo morskega okolja, ustvarjajo pritiske in probleme, ki lahko vodijo k izgubi biotske raznovrstnosti (ob)morskih ekosistemov. V predavanju bosta predstavljeni problematiki morskih odpadkov, zlasti mikroplastike,  ter  ladijskih balastnih vod, ki predstavljajo glavni način vnosa tujerodnih vrst v Jadransko morje.
Predavatelja: Uroš Robič in Gašper Zupančič, Inštitut za vode Republike Slovenije

Četrtek, 16. 2 2017, ob 18. uri
KLOBUČNJAKI: OD MITOLOŠKE MEDUZE DO SODOBNE NADLOGE?  Klobučnjaške meduze so vir navdiha v umetnosti in mitologiji, pomemben objekt raziskovanja ali pa zgolj nadloga za kopalce in nekatere gospodarske dejavnosti na morju. Kot objekt raziskovanja so zanimive za številna področja znanosti: od taksonomije do modernih pristopov za študij genoma in celo kot modelni organizmi. Za večino vrst je značilno izmenjavanje meduzne in polipne generacije, ki jim omogoča tudi hitro namnožitev in preživetje neugodnih pogojev. Pogostejše pojavljanje klobučnjakov je posledica številnih sprememb v morskem okolju, ki jih še vedno ne znamo popolnoma razložiti. Prav tako še vedno odkrivamo nove vrste klobučnjakov, tudi v Jadranskem morju. V predavanju bomo pogledali v skrivnostni svet klobučnjakov in modernih raziskav.
Predava: dr. Andreja Ramšak, Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja

Četrtek, 16. 3. 2017, ob 18. Uri
STRUPENE MORSKE ŽIVALI
V morju živijo številne strupene živali, ki lahko s svojimi vbodi ali ugrizi povzročijo bolj ali manj resne zastrupitve. Nekatere so tudi smrtno nevarne. Po drugi strani predstavljajo morski organizmi in njihovi strupi  izredno bogat vir novih spojin, ki jih lahko uporabljamo v raziskavah fizioloških procesov kot molekularna orodja. Nekateri so lahko celo vir novih zdravil. V predavanju bodo predstavljeni predvsem strupi ožigalkarjev, polžev stožcev in rib.
Predava: prof. dr. Tom Turk, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Četrtek,  20. 4. 2017, ob 18. uri
ŠKODLJIVA CVETENJA ALG: POGLED V MIKRO DIMENZIJE SLOVENSKEGA MORJA
V obalnih morjih se lahko enocelični rastlinski organizmi občasno zelo namnožijo. Take namnožitve, ki ji pravimo cvetenje, so nemalokrat povezane z nezaželenimi vplivi na morski ekosistem pa tudi na človekove dejavnosti in zdravje. Fitoplanktonska cvetenja lahko samo neškodljivo obarvajo vodo, lahko pa škodujejo tudi ribam in morskim nevretenčarjem. Pri ljudeh so v našem okolju najbolj poznane zastrupitve s školjkami, ki jih povzroča kopičenje strupov nekaterih vrst fitoplanktona v školjčnem mesu. Na predavanju bomo spoznali, kaj škodljiva cvetenja so, kakšne težave lahko povzročajo, kako jih spremljamo. Osvetlili bomo tudi ekonomske posledice škodljivih cvetenj, načine širjenja vrst in nekatere nove izzive na tem področju.
Predava: dr. Janja Francé, Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja

Četrtek,  18. 5. 2017, ob 18. uri
»MORSKI DATLJI? NE, HVALA!«
Morske datlje ljudje nabirajo zaradi njihove uporabe v kulinariki, tako, da s kladivom razbijejo kamnito morsko dno. S tem uničujejo celotni živalski in rastlinski svet obalnega morja. Z uničenjem morskega dna se poruši naravno ravnovesje, ki se je oblikovalo v dolgih stoletjih ali tisočletjih, kar ogroža biotsko pestrost Sredozemskega morja. Skozi predstavitev morskih datljev in problem nabiranja, prodaje in uživanja teh prepovedanih školjk, nam bo predavateljica predstavila, kako človekove dejavnosti pod morsko gladino vplivajo na naše življenje na kopnem.
Predava: Tina Trampuš, Zavod RS za varstvo narave, OE Piran

Četrtek, 15. 6. 2016, ob 18. uri
POMEN MIKROBOV V MORJU
Mikrobi so najstarejši in najštevilčnejši prebivalci morij, oceanov, sposobni preživetja v različnih, tudi ekstremnih pogojih. Pomembno prispevajo k zalogi kisika, ogljikovega dioksida in drugih »toplogrednih« plinov, istočasno predstavljajo pomemben člen v prehranskih verigah. Zaradi svoje hitre rasti in sposobnosti se odzivajo na antropogene pritiske ter klimatske spremembe v morskem okolju. V okviru naših raziskav preučujemo odziv mikrobne združbe na spreminjajoče dejavnike okolja, prekomerna cvetenja fitoplanktonskih vrst ali želatinoznega zooplanktona, pojavljanja prekomernih količin organske snovi in njihovega deleža v procesih kroženja snovi.
Predava: prof. dr. Valentina Turk, Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja

Četrtek,  21. 9. 2017, ob 18. uri
PODNEBNE SPREMEMBE IN USODA OCEANOV
Morja in oceani so glavni obliž za povečane izpuste toplogrednih plinov in višanje temperatur, saj predstavljajo 71% vsega površja Zemlje. A njihova sposobnost blaženja hitrih sprememb ni neomejena. Zaradi naraščanja kislosti, temperature in direktnih posledic teh procesov, kot sta bioinvazija in izguba življenjskega prostora, so ogroženi celotni prehranski spleti v morskem okolju, posredno pa tudi kopenski. Le zdravi oceani namreč lahko zagotavljajo optimalno delovanje kopenskih sistemov. Predstavljene bodo najpomembnejše posledice podnebnih sprememb v morskem okolju v povezavi z nekaterimi človeškimi dejavnostmi.
Predava: Timotej Turk Dermastia, Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja

Četrtek,  19. 10. 2017, ob 18. uri
SREDOZEMSKE SOLINE: CLOVEK IN NARAVA Z ROKO V ROKI
Še na začetku prejšnjega stoletja je bilo v Sredozemlju več kot dvesto solin, v katerih so sol pridelovali ročno. Sobivanje človeka in narave v solinah soustvarja razmere za obstoj posebnih življenjskih okolij in ogroženih vrst. Soline dobivajo vse večjo vlogo kot naravovarstveno pomembna območja. S primernim upravljanjem lahko ob pridelavi soli ohranjamo tudi razmere za živi svet. Sečoveljske soline so taksen primer.
Predava: dr. Andrej Sovinc, dolgoletni vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline

Četrtek, 16. 11. 2016 ob 18. uri
PODVODNI SVET PIRANSKE PUNTE
Podvodni svet okoli Piranske Punte je brez dvoma najlepši kotiček morskega dna v Slovenskem morju z zelo veliko biodiverziteto. V seriji podvodnih fotografij bo predstavljen iz različnih zornih kotov, v različnih časovnih obdobjih in z različnimi fotografskimi tehnikami. Predstavljen bo tako podvodni ambient, kot njeni stalni in občasni prebivalci, od najmanjših, še vidnih s prostim očesom, pa do največjih.
Predava: Borut Furlan, vodilni slovenski podvodni fotograf

Četrtek,  21. 12. 2017, ob 18. uri
MORSKE ŽELVE – ZNANE NEZNANKE
Vemo, da so prebivale v planetarnih oceanih pred več kot 100 milijoni let. Vemo, da po Sredozemskem morju križarijo tri vrste želv, vemo, da na njegovih obalah dve vrsti tudi gnezdita in vemo, da ena vrsta – glavata kareta, v najsevernejšem delu Jadrana redno preživlja poletne mesece. Vemo tudi to, da z našimi ravnanji ogrožamo njihov obstanek, nekaj pa tudi o tem, kako bi morali ravnati, da do tega ne bi prihajalo. Veliko manj je znanega o poteh, ki jih ubirajo v letih od trenutka, ko se izkopljejo iz toplega peska južnih sredozemskih obrežij pa do takrat, ko se tja ponovno vrnejo, da bi zaplodile nove generacije karet in črepah. Na predavanju bomo govorili o znanem in neznanem in tudi o tem, zakaj je odprava neznanega ključna za ohranitev teh planetarnih staroselk.
Predava: mag.  Robert Turk, Zavod RS za varstvo narave, OE Piran

Prijavite se na e-novice