Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Nastanek zbirke žuželk

Prikazani so različni načini nabiranja žuželk v naravi in delo v laboratoriju, ki obsega tehnično in strokovno obdelavo zbranega gradiva. Na terenu strokovnjaki, ki se ukvarjajo z žuželkami (entomologi) živali lovijo z različnimi pripravami, kot je na primer metuljnica. Zelo podoben ji je »kečer« - platnena vreča na obroču z držalom. S kečerjem lovijo žuželke na travniku in po grmovju. Včasih pod drevesa in grmovje razprostrejo belo rjuho, na katero ob stresanju drevesa popadajo živali, med njimi je večina žuželk. Ker so mnoge majhne in nežne, jih polovijo z napravo, ki ji pravijo »ekshaustor«. To je steklenička, ki ima v zamašek vdelani dve cevki. Ko nabiralec vsesava zrak skozi prvo, zaradi podtlaka v steklenički na ustju druge cevke nastane srk zraka, ki v stekleničko potegne drobne živalce. Priprava je primerna tudi za pobiranje posameznih žuželk pod kamni, na travniku, na grmovju in podobno. Entomologi lahko žuželke lovijo tudi z različnimi pastmi, ali pa jih ponoči privabljajo s posebnimi lučmi, ki osvetlijo belo podlago.

Nekatere žuželke, kot so hrošči in metulji, moramo pred uvrstitvijo v zbirko preparirati – pripraviti v položaj, v katerem so dobro vidni določevalni znaki. Metulje v primernem položaju z iglami pritrdijo na posebej oblikovan lesen nosilec, potem pa jih pustijo, da se v tem položaju posušijo. Skrbno opremljene s podatki o vrsti, kraju najdbe in najditelju jih shranijo v entomološke škatle.

Nekatere žuželke so shranjene tudi v alkoholu, najmanjše pa kot mikroskopski preparati.

Vendar pa v muzejskih zbirkah shranimo le živali, ki jih strokovnjaki nujno potrebujejo za določitev vrste ali za druge znanstvene raziskave. Sicer živali preučujejo v njihovem naravnem okolju in jih ne ubijajo. To še posebej velja za redke in ogrožene vrste. S snemanjem in preučevanjem oglašanja živali tako na primer ugotavljajo vrstno pripadnost in sorodstvena razmerja med pojočimi žuželkami ter preučujejo druge zanimive mehanizme v naravi. Oglašanje žuželk v naravi snemajo s posebnimi mikrofoni na magnetofon, posnetke pa hranijo v zbirki zvočnih zapisov.