Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Naše malo veliko morje

  • Fotografija: Ciril Mlinar Cic
    Fotografija: Ciril Mlinar Cic

Razstava prikazuje slovensko morje, ki je čeprav majhno, pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. S svojimi zakladi nas hrani, daje nam surovine in pomembno vpliva na podnebje. Morja široka cesta nas povezuje s svetom.  Vse premalo pa se zavedamo, da je tudi veliko morje ranljivo in premajhno, da bi brez posledic preneslo človekov pohlep.

Razstava je prostorsko zasnovana v dveh delih. Prvi svetovno in slovensko morje predstavlja z eksponati, fotografijami, filmi, nazornimi ilustracijami, grafičnimi predstavitvami in kratkimi, zanimivimi besedili. Popestren je z interaktivnimi elementi, ki obiskovalcem omogočajo, da ob preprostih nalogah sami iščejo odgovore na vprašanja, marsikateri predmet pa lahko tudi potipajo, vzamejo v roke in opazujejo od blizu. Drugi del sestavljajo tri interaktivne, imerzivne projekcije v skupni velikosti 3 x 14 metrov. Vsaka projekcija ima senzorje giba, ki posnamejo obiskovalca tako, da lahko le-ta s svojim gibanjem telesa vpliva na samo projekcijo. Tako se le-ta lahko potopi v globine morja in opazuje, kako se s pojemanjem svetlobe spreminja biotska raznolikost ali raziskuje, kako se v območju plimovanja na spremembe razmer prilagajajo morski organizmi, preizkusi pa se lahko tudi v vlogi rešitelja morja.

Interaktivna instalacija skupaj s prostorsko postavitvijo fizičnih elementov gradi na edinstveni izkušnji za obiskovalca, ga spodbuja k raziskovanju in doživljanju morskega in podmorskega sveta. To je morda prva znanstveno osnovana razstava, ki vključuje prostorske interaktivne elemente v slovenskih muzejih.

Na razstavi so na ogled primerki zanimivih prebivalcev slovenskega morja, od takšnih, ki jih poznamo s krožnikov, do manj znanih, ki jih večinoma lahko občudujemo le v filmih in na fotografijah. Nekateri med njimi so prikazani v poučnem prehranjevalnem spletu, kjer »Velika riba majhno žre!« S trebuhom za kruhom v naše morje občasno priplavajo tudi nenavadni gostje, kot je bila na primer Leonora, brazdasti kit, katerega okostje se boči pod stropom dvorane ali morski mesec, sicer najtežja riba na svetu, za katero le redki vedo, da sodi med ribe napihovalke in da je njeno meso strupeno. Prav tako kot je strupeno meso štirizobke, ujete v slovenskem morju, iz katere kljub temu na Japonskem pripravljajo jed fugu. Žalostna usoda je doletela mladiča morskega psa orjaka, ki se je 25. decembra 2014 zapletel v stoječo mrežo v morju pred hotelom Bernardin v Portorožu in poginil. Večina odraslih osebkov te vrste meri 6-8 m, nekateri pa dosežejo več kot 12 m. Podobna usoda je doletela atlantskega skušolovca, morskega psa, ki je v Jadranu zelo redek in sodi med vrste tik pred izginitvijo. Strokovnjaki menijo, da se je približno leto dni star mladič verjetno skotil v Jadranu, ali pa je k nam priplaval iz Sredozemskega morja. Tudi on se je ujel v ribiško mrežo v morju pred Piranom in poginil.

Manj znano je tudi, da sta nekdaj v Jadranskem morju živeli dve vrsti jesetrov: jadranski jeseter in beluga. Prvi tu le še životari, saj se v naravi skoraj ne razmnožuje več. Drugi je v Jadranu verjetno izumrl. Danes so jesetri ena najbolj ogroženih živalskih skupin. Razstavljena primerka je Prirodoslovni muzej Slovenije pridobil v ribogojnici.

Prebivalci morskega dna slovenskega morja so predstavljeni s številnimi primerki, nekateri pa na fotografijah. Marsikaj, kar lahko najdemo na morski obali, lahko otroci (in odrasli) tudi primejo in si pobližje ogledajo.

Predstavljeno je tudi morje kot največji ekosistem na Zemlji. V kratkem, a zanimivem filmu lahko spoznamo nastanek in razvoj oceanov ter življenja, ki je nastalo v njih. O tem pričajo številni fosilni ostanki, kar  95% jih pripada morskim organizmom. Mnogi so bili najdeni tudi pri nas - ste vedeli, da so bili najstarejši fosilni ostanki morskih konjičkov na svetu najdeni prav v Sloveniji v bližini Kamnika? Ogledate si jih lahko na naši razstavi.

Na življenje v morju vplivajo številni dejavniki nežive narave, predvsem slanost, temperatura, svetloba in pritisk. Od njih je odvisna biotska raznolikost v različnih življenjskih okoljih svetovnega oceana, nekatere med njimi pa povzročajo morske tokove, ki ne vplivajo le na življenje v morju, pač pa sooblikujejo podnebje na vsem planetu.

Morje je tudi vir dobrin za človeka. Ribe in drugi morski organizmi so pomemben vir beljakovin, vitaminov in mineralov za ljudi. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano (FAO) so glavni vir beljakovin za šestino svetovnega prebivalstva, večinoma v državah v razvoju. Tudi v razvitem svetu se vedno bolj zavedajo njihovega pomena v zdravi prehrani. Potrebe po ribah in drugih morskih plodovih hitro naraščajo. Leta 1950 so ribiči nalovili 18 milijonov ton rib na leto, dve desetletji kasneje pa trikrat več. Potem so nastopile težave. Zaradi intenzivnega lova se ribje populacije niso mogle naravno obnavljati. Ulov večine ekonomsko zanimivih vrst se je drastično zmanjšal, nekatere vrste so dosegle rob izumrtja. Zato je nujna čimprejšnja vzpostavitev trajnostnega ribolova in vzreje morskih organizmov v morju.

Ribolov je bil tudi za Slovencev, ki so živeli v vaseh od Trsta do izliva reke Soče, stoletja donosna panoga. Razvili so razvili edinstven način lova na tune, zato ga upravičeno lahko imenujemo »tunolov po slovensko«. Na prelomu 19. stoletja je bilo na tem območju 450 registriranih in okoli 90 neregistriranih ribiških ladij. Sredi 20. stoletja je ribolov zaradi političnih sprememb in pritiskov na tem območju popolnoma zamrl. Danes ta zanimiv del zgodovine slovenskega ribolova s številnimi predmeti, fotografijami in dokumenti predstavlja Ribiški muzej Tržaškega primorja v Križu pri Trstu. Razstava je na ogled od 20. 10. 2016.

  • Fotografija: Tamir Samuel Azaz
    Fotografija: Tamir Samuel Azaz
  • Fotografija: Tamir Samuel Azaz
    Fotografija: Tamir Samuel Azaz
  • Fotografija: Tamir Samuel Azaz
    Fotografija: Tamir Samuel Azaz
  • Fotografija: Ciril MLinar Cic
    Fotografija: Ciril MLinar Cic
  • Fotografija: Ciril Mlinar Cic
    Fotografija: Ciril Mlinar Cic
  • Fotografija: Ciril Mlinar Cic
    Fotografija: Ciril Mlinar Cic
  • Fotografija: Ciril Mlinar Cic
    Fotografija: Ciril Mlinar Cic
  • Fotografija: Ciril Mlinar Cic
    Fotografija: Ciril Mlinar Cic

KOLOFON:

Vodja projekta, scenarij, besedila, interpretacija: dr. Staša Tome
Avtorji razstave: dr. Staša Tome, dr. Breda Činč Juhant, dr. Andrej Gogala, Alenka Jamnik, dr. Miha Jeršek, Urška Kačar, Tea Knapič, Mojca Jernejc Kodrič, mag. Matija Križnar, prof. dr. Boris Kryštufek, Špela Pungaršek, Ljerka Trampuž, dr. Tomi Trilar, doc. dr. Al Vrezec
Zasnova likovne postavitve razstave: Ivian Kan Mujezinović in Mika Cimolini
Zasnova interaktivnih elementov razstave: Aljoša Rot
Grafično oblikovanje: Ivian Kan Mujezinović, Ee
Oblikovanje interierja: Mika Cimolini, Hikikomori d.o.o.
Oblikovanje in izvedba interaktivnih okolij: Matija Kostevc, Matic Kragelj, Hikikomori d.o.o.
Film Nastanek in razvoj svetovnega morja:: dr. Miha Jeršek, mag. Matija Križnar, Matjaž Učakar, Marjan Richter
Film Podmorski termalni sulfatni izviri / Film Undersea Termal Sulphate Springs: dr. Miha Jeršek, dr. Uroš Herlec, Ciril Mlinar Cic
Posnetek modrozelenih cepljivk: Francisco Pujante Capilla
Animacija morskih tokov: NASA (National Aeronautics and Space Administration)
Fotografije: Claudio Batelli, dr. Chris Charter, dr. Janja France, Ciril Mlinar Cic, doc. dr. Patricija Mozetič, Tjaž Ocepek, dr. Tomi Trilar, dr. Jure Žalohar, Dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja (lastnik fotografij družina Gruden), NASA (National Aeronautics and Space Administration), NOAA (National Oceanic and Atmospheric Administration), Shutterstock, EOL, Encyclopedia of Life, Gonzalo
Ilustracije: Vladimir Leben, Igor Šinkovec, Geodetski inštitut Slovenije, NASA (National Aeronautics and Space Administration), NOAA (National Oceanic and Atmospheric Administration)
Oblikovanje svetlobe : Lighting design: Marjan Visković
Prevod: TA TOČKA, Tamir Samuel Azaz, s. p.
Lektoriranje: Henrik Ciglič, s. p.
Strokovni pregled scenarija: prof. dr. Tom Turk

Konservatorsko-restavratorska priprava muzealij: Rok Hafner, Andrej Kapla, Ciril Mlinar Cic, Milan Rajšp, Alojz Šmuc, Borut Tome, dr. Tomi Trilar, Viljem Žgavec

Zahvale:
Zahvaljujemo se vsem fotografom za brezplačno uporabo njihovih fotografij.
Za posojeno gradivo, pomoč pri zbiranju in donacije gradiva se zahvaljujemo naslednjim ustanovam in posameznikom: Akvarij Piran (dr. Manja Rogelja, Gorazd Lazar), Muzej školjk Piran (Jan Simič), Fonda.si d.o.o., Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran (prof. dr. Lovrenc Lipej, dr. Borut Mavrič),Caludio Batelli, Stelio Bonifacio, Jutra Černilogar, Rok Dominik, Alenka Jamnik, Marjetka Kardelj, Matjaž Lazar, Emanuel Letica, Drago Marojevič, Luka Mrzelj, Zlatko Novogradec, Milan Rajšp, Valter Žiža, Viljem Žgavec.
Centru za kartografijo flore in favne se zahvaljujemo za posojeno opremo, s katero smo očistili školjke, mag. Katarini Trilar Prosenc pa za nesebično pomoč pri tem opravilu.

Razstavo je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Sponzor:

KRKA, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto