Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Kustodiat za vretenčarje se predstavi - vitrina četrtletja

Prirodoslovni muzej Slovenije, od 16. 6. 2006 do konca novembra 2006

Avtorji: Ivo Božič, Janez Gregori, Mojca Jernejc Kodrič, dr. Boris Kryštufek, Dare Šere

Iz zgodovine kustodiata

Prirodoslovni muzej Slovenije izhaja neposredno iz leta 1821 ustanovljenega Kranjskega deželnega muzeja, kjer je kot prvi kustos služboval Henrik Freyer (v letih 1832 – 1853). Bil je široko razgledan in ploden naravoslovec, udejstvoval se je kot botanik, zoolog, geolog, paleontolog in kartograf. Na našem ozemlju je prvi sistematično zbiral vretenčarje, zbirka pa mu je bila osnova za pripravo Favne na Kranjskem živečih sesalcev, ptičev, plazilcev in rib (Ljubljana 1842). Freyerjeva »Favna« je temeljno delo za poznavanje vretenčarjev narodnega ozemlja. Slovenci smo dobili naslednja primerljiva dela šele več kot stoletje kasneje:
Bevk, S., 1957: Vretenčarji Slovenije. Kmečka knjiga, Ljubljana.
Kryštufek, B., F. Janžekovič, 1999: Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana.

Živimo v obdobju biodiverzitetne krize, času hitrega izumiranja živalskih in rastlinskih vrst ter uničevanja njihovega življenjskega okolja. Od izumrlih vrst se v najboljšem primeru ohranijo njihovi preparati v prirodoslovnih muzejih. Prirodoslovni muzej Slovenije hrani edina primerka avtohtonega risa, ki je bil v Sloveniji iztrebljen v 19. stoletju. Leta 1973 je Lovska zveza Slovenije k nam risa ponovno naselila.

Iz dejavnosti kustodiata

Predmet dejavnosti kustodiata za vretenčarje so vse skupine vretenčarjev, obsegajo pa njihovo zbiranje, hranjenje in proučevanje, posredovanje informacije javnosti in predstavljanje rezultatov dela v obliki objav in muzejskih razstav. Študijske zbirke so namenjene znanstvenemu proučevanju, so dokazni material, ki omogoča preverjanje rezultatov raziskav, predstavljajo pa tudi nenadomestljiv referenčni vir. Študijske zbirke Kustodiata za vretenčarje so najpopolnejši materialni vir informacije o vretenčarjih Slovenskega ozemlja. V okviru kustodiata deluje tudi Slovenski center za obročkanje ptičev.