Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Herbarijska zbirka Flora Germanica exsiccata (1830-1845)

V letih 1830 do 1845 jo je v Leipzigu izdajal nemški botanik H. G. L. Reichenbach. V njej je zbral rastline iz Nemčije in sosednjih dežel. Zbirka obsega 26 centurij (2600 pol). Shede so tiskane in so bile večinoma objavljene v časopisu Flora iz Regensburga. Z Reichenbachom je sodelovala večina kranjskih botanikov tistega časa, na ozemlju Slovenije pa so rastline nabirali tudi nekateri tuji botaniki. V Nemški posušeni flori so s Kranjske vključene predvsem endemične in redke rastline, nekatere so bile tudi nove za botanično znanost. Z našega ozemlja je 256 vrst, kar pomeni kar 10%. V zbirki so med drugimi sodelovali muzejski kustos Henrik Freyer, cesarsko kraljevi botanični vrtnar Andrej Fleischmann, doktor kemije in lekarnar Žiga Graf, tržaški botanik in upravni uradnik Muzio de Tommasini, botanik Franc Hladnik, zdravnik Georg Dolliner in baron Nikomed Rastern. PMS hrani enega od redkih kompletnih izvodov te znamenite eksikatne herbarijske zbirke.

  • Froelichov svišč (Gentiana froelichi), ki ga je za zbirko Flora Germanica Exsiccata nabral Žiga Graf in zapisal, da raste na najvišjih golih vrhovih Kamniško-Savinjskih Alp. Foto: David Kunc
    Froelichov svišč (Gentiana froelichi), ki ga je za zbirko Flora Germanica Exsiccata nabral Žiga Graf in zapisal, da raste na najvišjih golih vrhovih Kamniško-Savinjskih Alp. Foto: David Kunc
  • Pola s Fleischmannovim grabljiščem (Knautia fleischmanii), ki ga je Fleischmann nabral na Grmadi pri Polhovem Gradcu. Po Fleischmannu sta vrsto poimenovala Hladnik in Reichenbach, a sta jo uvrstila med grintavce (Scabiosa fleischmanii). Vrsta je endemična v zahodni Sloveniji, raste od Polhograjskega hribovja do Istre in Kočevja, eno nahajališče ima v Gorskem Kotarju. Foto: David Kunc
    Pola s Fleischmannovim grabljiščem (Knautia fleischmanii), ki ga je Fleischmann nabral na Grmadi pri Polhovem Gradcu. Po Fleischmannu sta vrsto poimenovala Hladnik in Reichenbach, a sta jo uvrstila med grintavce (Scabiosa fleischmanii). Vrsta je endemična v zahodni Sloveniji, raste od Polhograjskega hribovja do Istre in Kočevja, eno nahajališče ima v Gorskem Kotarju. Foto: David Kunc
  • Alpska možina (Eryngium alpinum), ki jo je muzejski kustos Henrik Freyer nabral na Golici v Karavankah, kasneje pa je tam izumrla in danes v Karavankah naravno ne uspeva več. Foto: David Kunc
    Alpska možina (Eryngium alpinum), ki jo je muzejski kustos Henrik Freyer nabral na Golici v Karavankah, kasneje pa je tam izumrla in danes v Karavankah naravno ne uspeva več. Foto: David Kunc
  • Herbarijska pola z golo bilnico (Festuca calva), ki jo je Freyer nabral na Košuti. Vrsta je endemična v slovenskem delu Alpa in v Karnijskih Alpah, klasično nahajališče ima na Begunjščici. Foto: David Kunc
    Herbarijska pola z golo bilnico (Festuca calva), ki jo je Freyer nabral na Košuti. Vrsta je endemična v slovenskem delu Alpa in v Karnijskih Alpah, klasično nahajališče ima na Begunjščici. Foto: David Kunc
  • Primerek skalnega kamnokreča (Saxifraga petraea), ki ga je Žiga Graf nabral na Šmarni gori. Foto: David Kunc
    Primerek skalnega kamnokreča (Saxifraga petraea), ki ga je Žiga Graf nabral na Šmarni gori. Foto: David Kunc

Prijavite se na e-novice