Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Herbarijska zbirka Flora exsiccata Carniolica (1900-1936)

Temeljni kamen novejše slovenske floristike je herbarijska zbirka Kranjska posušena flora (Flora exsiccata Carniolica), ki jo je zbral in uredil botanik Alfonz Paulin (1853-1942), vodilni znanstvenik na področju rastlinoslovja na prelomu 19. stoletja. Njegovo delo je bilo vsestransko. Napisal je prvi izvirni botanični učbenik v slovenskem jeziku, vodil je Vrt domovinske flore v Ljubljani od leta 1886 do 1931. Dejaven je bil pri prizadevanju za ohranitev naravne dediščine, zbral je mnogo gradiva za kritično Floro Kranjske, ki pa je žal ni napisal. Kranjska posušena flora je izhajala v dolgem obdobju 35 let (1901-1936) in ni dokončana. Izšlo je 20 centurij (2000 pol), 10 pred prvo svetovno vojno in 10 po njej. Herbarijski listki so bili za prvih 1000 primerkov tiskani in so izšli v petih posebnih zvezkih, katerih avtor je bil Paulin. Najizčrpnejša poročila so izšla za prvih 6 centurij, kjer najdemo poleg točnih podatkov o rastišču, kjer je bila rastlina nabrana, tudi podatke o njeni razširjenosti na Kranjskem. Pri naslednjih štirih centurijah so shede tiskane, vendar so na njih le običajni podatki o nahajališču rastlin. Zadnjih tisoč etiket je bilo napisanih z roko. Njihovo besedilo je iz latinščine prevedel in objavil Paulinov sodelavec Fran Dolšak (1000 do 1800). Šele v letu 1966 je Tone Wraber objavil seznam zadnjih dveh centurij.
  • Pola s kranjskim grintom (Senecio carniolicus), ki ga je Paulin opazil le med Vajnežem in Stolom na pobočju Belščice. To je še danes edino potrjeno nahajališče vrste v Sloveniji. Foto: David Kunc
    Pola s kranjskim grintom (Senecio carniolicus), ki ga je Paulin opazil le med Vajnežem in Stolom na pobočju Belščice. To je še danes edino potrjeno nahajališče vrste v Sloveniji. Foto: David Kunc
  • Pola s Hladnikovim volčičem (Scopolia carniolica f. hladnikiana) - posebno obliko kranjskega volčiča, ki ima venec tudi zunaj rumenkast. V gozdovih okoli Turjaka ga je odkril Franc Hladnik. Foto: David Kunc
    Pola s Hladnikovim volčičem (Scopolia carniolica f. hladnikiana) - posebno obliko kranjskega volčiča, ki ima venec tudi zunaj rumenkast. V gozdovih okoli Turjaka ga je odkril Franc Hladnik. Foto: David Kunc
  • Pola s triglavkim dimkom (Crepis terglouensis), ki ga je Paulin nabral na klasičnem nahajališču - pod Triglavom. Foto: David Kunc
    Pola s triglavkim dimkom (Crepis terglouensis), ki ga je Paulin nabral na klasičnem nahajališču - pod Triglavom. Foto: David Kunc
  • Herbarijski primerek kortuzovke (Cortusa matthioli) , ki jo je za Paulinovo zbirko na Uršlji gori nabral Mulley. Foto: David Kunc
    Herbarijski primerek kortuzovke (Cortusa matthioli) , ki jo je za Paulinovo zbirko na Uršlji gori nabral Mulley. Foto: David Kunc

Prijavite se na e-novice