Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Herbarij Valentina Plemla (1820-1875)

Prvi slovenski botanik, ki je svoj herbarij opremil z bolj ali manj popolnimi etiketami, na katerih so vsi važnejši podatki, je bil Valentin Plemel. Njegova edina objavljena razprava Prispevki h kranjski flori (1862) je bila napisana v nemškem jeziku in je tretje tiskano delo o flori ožjega slovenskega ozemlja. V letih od 1839 do 1875 je zbral obširen herbarij. Rastline je nabiral v bližini krajev, kjer je študiral in služboval: na Gorenjskem, v okolici Ljubljane, Ilirske Bistrice, na Kočevskem in Dolenjskem. Leta 1873 je na dunajski svetovni razstavi za herbarij kranjskih rastlin dobil medaljo za napredek. Valentin Plemel je bil tudi prvi slovenski botanik, ki je del herbarijskih pol opremil s slovensko napisanimi etiketami. V avgustu 1843 je v Rečiškim Križanci v Bledu na Gorenskim nabral dolgolistno rosiko (Drosera longifolia), podpisal pa se je V. Plemel Rečičan. To je najstarejši slovensko napisani herbarijski listek. Večina njegovega herbarija je v PMS, manjši del pa je shranjen v zbirki ljubljanske Univerze na Oddelku za biologijo. Njegov skrbno nabrani, določeni in z vsemi podatki opremljeni herbarij je bil vir podatkov za mnoge botanike, ki so delovali kasneje.

Prijavite se na e-novice