Jelenovo muho kožuharico (Lipoptena cervi) imenujejo tudi jelenova uš. Slednje ime ni najbolj posrečeno, saj je ne uvrščamo v red živalskih uši (Phthiraptera), pač pa v red dvokrilcev (Diptera), v družino muh kožuharic (Hippoboscidae).
Jelenova muha kožuharica je zunanji zajedavec na jelenjadi in srnjadi, na kateri sesajo kri tako samci kot samice. Posamezno hranjenje traja 15–25 minut, po vsakem pa se v samici začne razvijati ličinka. Ti zajedavci se razmnožujejo s tako imenovano adenotrofno viviparijo. Ličinka namreč celoten razvoj s tremi stopnjami opravi v maternici podobnem jajcevodu samice, kjer se prehranjuje z izločki žlez. Hranilne izločke deloma skladišči v prebavilu in porablja šele med preobrazbo v bubi. Do odlaganja ličink pride tik pred zabubljenjem. V zelo kratkem času se ličinka preobrazi v sodčkasto bubo, imenovano puparion, ki postopno počrni. Puparioni so ovalne oblike in z gostitelja padejo na tla v listni opad. Iz pupariona se izleže odrasla krilata muha, ki leta naokoli in išče gostitelja za prvi obrok krvi, pri čemer jo privlači toplota in vonj kožnih izločkov. Ko ga najde, se krila odlomijo, da je ne ovirajo pri premikanju skozi dlako, in tako ostane do konca življenja vezana na isti osebek gostitelja.
V Zbirki zunanjih zajedavcev Prirodoslovnega muzeja Slovenije lahko vidimo, da sta glavna gostitelja jelen in srna. Predvsem v jesenskem času pa nemalokrat prileti tudi na človeka ter druge sesalčje in ptičje vrste. Ker se ji ob toplotnem dražljaju nemudoma odlomijo krila, je prepozno, ko spozna, da gostitelj ni pravi. Še bolj usodno pa je, kadar pomotoma pristane na toplem pokrovu avtomobilskega motorja, kar je tudi dokumentirano v zbirki.