Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Zgornjekredni fosili iz kamnoloma Stranice pri Slovenskih Konjicah

Širšo okolico Slovenskih Konjic so že v devetnajstem stoletju raziskovali številni znani in priznani geologi in paleontologi (A. Morlot, M. V. Lipold, D. Stur, R. Hoernes, F. Teller in kasneje Kühn). Leta 1933 je o koralah iz Stranic pisal prof. dr. Ivan Rakovec. V drugi polovici dvajsetega stoletja so tu kartirali geologi Geološkega zavoda iz Ljubljane, številne velike in mikroskopsko majhne fosile je v okolici Stranic nabrala in raziskovala tudi Ksenija Križman. Že zbrano bogato fosilno favno, korale in rudistne školjke sta kasneje strokovno obdelala akademika dr. Dragica Turnšek in prof. dr. Mario Pleničar. Raziskave sta razširila tudi na novo zbran fosilni material, ki ga je v kamnolomu severno od Stranic pri Slovenskih Konjicah, na južnem pobočju Straniških brd med leti 1980 in 2002 nabral gospod Franc Pajtler iz Pragerskega. S pomočjo tega materiala sta lahko natančneje določila starost oziroma stratigrafsko razčlenitev tamkajšnjih apnencev.

Kamnolom Stranice se razprostira ob cesti Slovenske Konjice - Vitanje, od cerkve Sv. Lovrenca v Stranicah do zaselka Lipa. Tu kot tehnični gradbeni kamen izkoriščajo neplastovit, tektonsko zdrobljen dolomit, srednjetriasne starosti. V preteklosti so nad Straniško cerkvijo izkoriščali tudi apnenec manjšega grebena, ki so ga zgradile rudistne školjke. Krpe apnencev na tem območju nastopajo le kot erozijski ostanki krednih skladov, med katere so lateralno vrinjene plasti laporja z vložki premoških glin in premoga ter laporastega apnenca. V teh plasteh so bile najdene kolonijske in posamične korale. Poleg školjk in koral so v Starniškem kamnolomu našli tudi skeletne elemente spongij, ostanke polžev, ostrakodov, briozojev, alg, foraminifer in na zahodni strani pri Lipi celo fragmenti ribjih in krokodiljega zoba ter cevaste kosti dinozavra. Leta 1999 jih je našel Franc Pajtler, pregledala in določila pa dr. Irena Debeljak.

  • Med pripravo Vitrine četrtletja smo pri pregledu gradiva, ki ga je v kamnolomu Stranice že pred leti nabral Franc Pajtler, našli dva večja odlomka kosti. Dr. Irena Debeljak (ZRC SAZU) meni, da pripadata srednjevelikemu rastlinojedemu dinozavru, morda iz skupine oklepnih dinozavrov (Ankylosauria).
    Med pripravo Vitrine četrtletja smo pri pregledu gradiva, ki ga je v kamnolomu Stranice že pred leti nabral Franc Pajtler, našli dva večja odlomka kosti. Dr. Irena Debeljak (ZRC SAZU) meni, da pripadata srednjevelikemu rastlinojedemu dinozavru, morda iz skupine oklepnih dinozavrov (Ankylosauria).
  • Sauvagesia meneghiniana (Pirona) Toucas. Foto: Ciril Mlinar Cic
    Sauvagesia meneghiniana (Pirona) Toucas. Foto: Ciril Mlinar Cic
  • Aulosmilia aspera (Sowerby, 1831). Foto: Ciril Mlinar Cic
    Aulosmilia aspera (Sowerby, 1831). Foto: Ciril Mlinar Cic