Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Izjemno najdišče fosilov v Sloveniji

V srednjem miocenu, pred približno 11 milijoni let, točneje v obdobju, ki ga imenujemo sarmatij, se je na območju današnjega Tunjiškega gričevja odložilo zanimivo zaporedje drobnozrnatih sedimentov (danes so to plasti sivega meljevca in laporovca), v katerem se je poleg številnih polžev in školjk ohranila nenavadna in čudovita združba fosilov, ki je ne najdemo nikjer na svetu. Karakteristični fosili teh plasti so iztrebki (koproliti), po katerih smo te plasti poimenovali »koprolitni horizont«. Vendar so te plasti imenitne predvsem zaradi številnih žuželk, rastlinskih ostankov morskih in kopenskih rastlin, najdemo pa lahko tudi številne ribe, dolge celo do več deset centimetrov. Najpomembnejši so ostanki morskih konjičkov, ki kot najstarejši fosili te skupine rib na zemlji sodijo ne samo v slovensko, temveč tudi v svetovno naravno dediščino. Morski konjički iz koprolitnega horizonta so s svojimi 11 milijoni let starosti za približno 6 milijonov let starejši od doslej najstarejših dokumentiranih fosilnih morskih konjičkov iz Italije. Večina fosilov iz plasti koprolitnega horizonta je majhnih, s prostim očesom komaj vidnih, toda nekatere najdbe so kljub temu čudovite. Ohranjene so celo najmanjše podrobnosti, kot so naprimer oči, različne dlačice, trni, žela in legla pri žuželkah ter barva kože pri ribah. Celo mehkotelesni organizmi, kot so meduze, so se ohranili v teh plasteh.

  • Fosilno seme pasjestrupovke (Apocynaceae), 1.5 cm
    Fosilno seme pasjestrupovke (Apocynaceae), 1.5 cm
  • Fosilna meduza, 4 cm
    Fosilna meduza, 4 cm
  • Morski konjiček, 4 cm
    Morski konjiček, 4 cm
  • Fosilni iztrebek vretenčarja – koprolit, 5 cm
    Fosilni iztrebek vretenčarja – koprolit, 5 cm