Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Fosilna dediščina profila Bela cerkev

Profil v srednjemiocenskih kamninah v bližini Bele Cerkve je nastal pri gradnji avtocestnega odseka Kronovo - Dobruška vas na Dolenjskem. Profil zajema (zelo poenostavljeno) osem litološko različnih in paleontološko zanimivih zaporednih horizontov, od A (najnižjega - najstarejšega) do H (najvišjega - najmlajšega), v debelini okrog 30 metrov:

A - V najnižjem delu profila so sivi laporovci s številno mikro in makrofavno badenijske starosti, stari okoli 15 do 14 milijonov let, nastali v morju. Med fosilnimi ostanki navidezno prevladujejo mehkužci - školjke in polži rodov Anadara, Acanthocardia, Callista, Bucardium, Pecten, Pinna, Gastrana, Venus, Cytherea, Calyptraea, Turritella. Bistveno več je zelo drobnih, očem nevidnih skeletnih ostankov luknjičark in planktonskih rakcev ter drugih mikroorganizmov. V netopnih ostankih laporovca kar mrgoli drobcenih skeletov najrazličnejših organizmov. V teh kamninah ostankov vodnih sesalcev ni bilo najdenih.

Navzgor sledijo sarmatijske plasti, stare okoli 13 do 12 milijonov let. B - Nekaj metrov debel »onkolitno-stromatolitni« sladkovodni horizont. Tu prevladujejo karbonatni muljevci, peski in konglomerati s posameznimi onkoidi, kopenskimi polži in rastlinskimi ostanki. Najbolj zanimivi so onkoidi s polžjo hišico v jedru, ki pogojuje njihovo obliko. V jedrih so bile ugotovljene hišice samo ene vrste polžev Brotia (Tinnyea) escheri.

C - Do dva merta debel »črni brakični horizont«. Tu so temnosivi do črni laminirani laporovci s pooglenelimi rastlinskimi ostanki, š tevilnimi polži rodov Granulolabium, Terebralia in Ocinebrina in redkimi lupinicami školjk rodu Solen. Ponekod se pojavljajo tudi tanjše leče premoga.

D - Zelo opazne so nekaj metrov debele plasti apnenčastih rumenkastorjavih klastitov ali »rumeni horizont«. Sestoji iz peska, peščenjakov in konglomeratov. Vmes so posamezne tanjše in debelejše pole in leče zelo čvrstih biokalkarenitov. Ponekod je več rastlinskih, drugod pa živalskih ostankov. V rumenih peščenjakih so bila številna gnezda ali nakopičenja predvsem najrazličnejših hišic in lupinic brahihalinih mehkužcev rodov Calliostoma, Clithon, Hydrobia, Turboella, Bittium, Granulolabium, Terebralia, Natica, Ocinebrina, Cerithium, Retusa, Acteocina, Musculus, Mactra, Ervilia, Solen. Kamnine tega horizonta so bogate tudi z ostanki foraminifer, ostrakodov in drugih mikroorganizmov. Tu je bila najdena tudi drobna, nedoločljiva koščica nekega vodnega sesalca.

E - Okoli pet debelinskih metrov modrikastega diatomejskega laporovca s školjkami, polži, ostanki rib in koproliti (iztrebki) vodnih sesalcev. V zgornjem delu tega horizonta, kjer so poredkoma tudi rastlinski ostanki, je bilo najdenih nekaj kosti delfinov.

F - Približno pet metrski horizont, v katerem se menjavajo laminirani karbonatni peščeni muljevci in zelenkastosivi masivni karbonatni diatomejski muljevci. V njih so mikrofloristični ostanki in ostanki mehkužcev.

G - Nekaj metrov debel horizont svetlosivega masivnega nekarbonatnega in karbonatnega diatomejskega muljevca s kostnimi ostanki delfinov in njihovih iztrebkov, z ostanki rib ter odtisi in lupinami školjk predvsem rodov Cerastoderma, Mactra in Ervilia.

H - Profil se zaključuje z nekaj metrskim horizontom svetlosivega do rumenkastega laminiranega in listastega diatomejskega muljevca z ostanki školjk, najpogosteje rodu Cerastoderma. Prisotni so tudi številni in lepi rastlinski ostanki, odtisi in skeleti rib, njihove luske, ostanki delfinov in koproliti. Iz tega horizonta sta dve vretenci odraslega delfina.

Geološka spremljava gradnje avtocestnega odseka, strokovna obdelava paleontoloških najdb, fotografije in tekst: doc. dr. Vasja Mikuž, Oddelek za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Fosilni delfini Slovenije

Obdobje kenozoika je med drugim tudi obdobje razvoja in razcveta sesalcev. V Sloveniji najdemo fosilne ostanke sesalcev v terciarnih in kvartarnih kamninah. Največ ostankov morskih sesalcev - kitov in delfinov je iz srednjemiocenskih badenijskih in sarmatijskih skladov, starih med 16 in 12 milijonov let. Do nedavnega sta bili poznani le dve najdbi miocenskih delfinov: zgornja čeljustnica iz Jesenic na Dolenjskem in del čeljustnice iz Janeževe gorce na Bizeljskem.

V letih 2002 in 2003 je bilo v profilu sarmatijskih kamnin pri Beli Cerkvi na Dolenjskem najdenih več različnih delfinovih skeletnih delov. Po opravljeni preparaciji kostnih ostankov so ugotovljeni posamezni deli lobanje in čeljusti, vretenca, lopatica, kosti sprednje okončine ali plavuti in deli reber. Kostni ostanki pripadajo štirim ali petim odraslim in odraščajočim osebkom že izumrle družine Acrodelphidae, najverjetneje rodu Acrodelphis ali rodu Champsodelphis ?

Prvo in zaenkrat edino nahajališče delfinov v Sloveniji, kjer je najdenih več različnih kostnih ostankov "in situ" z zanesljivo litološko in stratigrafsko uvrstitvijo, je pri Beli Cerkvi. Najdbe so pomembne za taksonomsko-sistematske, paleoekološke in paleogeografske študije znotraj Centralne Paratetide in za morebitne povezave z ostalimi takratnimi sedimentacijskimi vodnimi prostori in bioprovincami. Doc. dr. Vasja Mikuž