Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Fosilna dediščina gozda

Fosilen les predstavlja ostanke rastlin iz starejših geoloških obdobij, ki so se po odmrtju dovolj hitro znašle v primernem okolju, kjer je bilo onemogočeno njihovo razpadanje - gnitje. Taki pogoji so bili nekoč in so tudi danes na primer v močvirjih, blatu, mulju, pesku, vulkanskem pesku in pepelu, smoli, zemeljskem vosku, katranu, ….

Dolgotrajen fizikalno-kemijski proces, v katerem se odmrli organizem spremeni v fosil z eno besedo imenujemo fosilizacija.

Glede na potek in končno obliko fosila ločimo več načinov fosilizacije:

  • karbonizacija ali pooglenitev
  • petrifikacija ali okamnitev
  • impregnacija ali prepojitev
  • inkrustacija ali prekrivanje
  • mumifikacija ali izsušitev
  • konservacija
  • Rekonstrukcija zgornjekarbonske pokrajine narejena na osnovi najdb fosilnih rastlin, izkopanih na Grajskem hribu v Ljubljani in drugod v Posavskem hribovju. Avtorica: Barbara Jurkovšek
    Rekonstrukcija zgornjekarbonske pokrajine narejena na osnovi najdb fosilnih rastlin, izkopanih na Grajskem hribu v Ljubljani in drugod v Posavskem hribovju. Avtorica: Barbara Jurkovšek
  • Današnje močvirje je primerno okolje, v katerem se lahko ohranijo - konservirajo organski ostanki. Foto: dr. Tomi Trilar
    Današnje močvirje je primerno okolje, v katerem se lahko ohranijo - konservirajo organski ostanki. Foto: dr. Tomi Trilar
  • Šotišče. Foto: dr. Andrej Gogala
    Šotišče. Foto: dr. Andrej Gogala

Karbonizacija ali pooglenitev

Karbonizacija ali pooglenitev poteka v anaerobnih pogojih, za katere je značilna odsotnost kisika. Taki pogoji so v močvirju, v mulju, blatu, v smoli. Organski ostanki se spreminjajo v ogljik. Primer: ostanki dreves in drugih rastlin potonejo v blato. Nanje se nakopičijo različni sedimenti. Pričnejo se dolgotrajni procesi pooglenevanja, ki potekajo pri povečanem pritisku in temperaturi, ter odsotnosti kisika. Iz raslinskih tkiv nastanejo premogi.
Glede na stopnjo pooglenelosti ločimo več vrst premogov:

  • Lignit - stopnja njegove pooglenelosti je nizka. Vsebuje od 60 do 70 % ogljika in od 35 do 73 % vode. Različek lignita z ohranjeno lesno strukturo se imenuje ksilit in je primeren za obdelovanje.
  • Rjavi premog - vsebuje do 77 % ogljika in do 60 % vode.
  • Črni premog - proces njegovega pooglenevanja je daljši kot pri rjavem premogu. Vsebuje od 77 do 93 % ogljika in le do 15 % vode. Prvotna oblika rastline in njena notranja zgradba sta pri tem običajno zelo spremenjeni ali celo uničeni.
  • Antracit - premog z najvišjo stopnjo pooglenelosti. Vsebuje nad 93 % ogljika in manj kot 4 % vode. Je drobljiv in neporozen z običajno nerazločno strukturo prvotne rastline.
  • Plast premoga med plastmi apnenca. Foto: dr. Miha Jeršek
    Plast premoga med plastmi apnenca. Foto: dr. Miha Jeršek

Petrifikacija ali okamnitev in impregnacija ali prepojitev

Pri teh dveh sorodnih načinih fosilizacije mineralne raztopine prepojijo na primer les. Minerali sčasoma delno ali popolnoma nadomestijo organski material rastlinskih ostankov. Ob tem postane »les« trši, predvsem pa težji - okamni. Kljub temu lahko njegova struktura in oblika ostaneta nespremenjeni. Nadomestni - drugotni minerali so navadno nekovinski. Najpogosteje sta to kalcit in kremen. Redkeje se kot nadomestni pojavljajo kovinski minerali; pirit, limonit, hamatit in markazit in drugi.

  • Kamniti gozd - ZDA. Foto: dr. Tomi Trilar
    Kamniti gozd - ZDA. Foto: dr. Tomi Trilar
  • Okamnelo deblo - ZDA. Foto: dr. Tomi Trilar
    Okamnelo deblo - ZDA. Foto: dr. Tomi Trilar

Inkrustacija ali prekrivanje

Inkrustacija ali prekrivanje je sorazmerno redek a hiter način fosilizacije, ki ga lahko opazujemo v naravi. V tem rimeru se najpogosteje na rastline ali le njihove ostanke v obliki skorje nalagajo mineralne snovi. Navadno je to kalcit, ki se pri temperaturi, nižji od 30 stopinj C izloča iz tekoče vode. V nastali prevleki, ki jo imenujemo tudi kalcitna siga, se ohranijo predvsem površinske strukture rastlin. Manj pogosto se na enak način odlagata aragonit in kremen, še redkeje nekateri drugi minerali.

Nastalo tvorbo imenujemo lehnjak, redkeje travertin, lehkovec ali apneni maček. Lahko vsebuje ostanke organizmov, ali pa, v primeru propada organizma, ohranja le njegovo zunanjo podobo, kar imenujemo psevdofosil.

Debelina mineralnega nanosa je od primera do primera zelo različna. Ponekod so količine tako nastale biokemične sedimentne kamnine dovolj velike celo za industrijsko izkoriščanje. Dovolj kompakten lehnjak se lomi in uporablja kot gradbeni ali okrasni kamen.

  • Ob pretakanju vode se na rastlinski podlagi nabirajo iz vodne razlopine izločeni minerali - nastaja lehnjak. Foto: Ciril Mlinar
    Ob pretakanju vode se na rastlinski podlagi nabirajo iz vodne razlopine izločeni minerali - nastaja lehnjak. Foto: Ciril Mlinar
  • V kalcit ujet mah. Foto: Ciril Mlinar
    V kalcit ujet mah. Foto: Ciril Mlinar
  • Debele skladovnice lehnjaka. Foto: dr. Miha Jeršek
    Debele skladovnice lehnjaka. Foto: dr. Miha Jeršek

Mumifikacija ali izsušitev in konservacija

Mumifikacija ali izsušitev in konservacija sta manj pogosta načina fosilizacije. Pri prvem gre za popolno izsušitev odmrlega organizma, pri drugem pa za ohranitev organizma v sredstvu, ki je onemogočalo njegov razpad. Konservacijo omogočajo: zemeljski vosek, bitumen, fosforit, led, jantar. Jantar je produkt - smola starodobnih, povečini terciarnih iglavcev in istočasno sredstvo v katerem so se ohranili številni, najrazličnejši organizmi iz minulih geoloških obdobij.

  • Do sedaj edini, v Sloveniji najden primerek jantarja (Vransko; 15 x 20 mm). Foto: Ciril Mlinar
    Do sedaj edini, v Sloveniji najden primerek jantarja (Vransko; 15 x 20 mm). Foto: Ciril Mlinar
  • Obdelani primerki jantarja z vključki - insekti in delci rastlin (Poljska). Foto: Ciril Mlinar
    Obdelani primerki jantarja z vključki - insekti in delci rastlin (Poljska). Foto: Ciril Mlinar
  • Odtis zunanjosti debla paleozojskega lisičjakovca iz rodu Sigilaria. Foto: Ciril Mlinar
    Odtis zunanjosti debla paleozojskega lisičjakovca iz rodu Sigilaria. Foto: Ciril Mlinar