Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Fosilen les iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Fosilen les je ostanek nekdanjih rastlin, ki so se po odmrtju dovolj hitro znašle v primernem okolju, kjer je bilo onemogočeno njihovo razpadanje; v močvirju, blatu, mulju, pesku, vulkanskem pesku, smoli,… . Dolgotrajne, fizikalno-kemijske procese ki sledijo, z eno besedo imenujemo fosilizacija. Glede na njen potek in končno obliko fosila, v našem primeru lesa, ločimo več načinov fosilizacije. Po pogostosti, v primeru lesa, si sledijo:

* karbonizacija ali pooglenitev. Značilnost tega procesa je zelo majhna prisotnost kisika ali celo njegova odsotnost. Take pogoje imenujemo anaerobni pogoji. Nastopajo na primer v močvirjih. Rastlinski - drevesni ostanki potonejo v blato. Nanje se nakopičijo različni sedimenti. Ob povečanju pritiska in temperature se raslinsko tkivo - organske snovi sčasoma nadomestijo z ogljikom. Rezultat takega procesa je na primer premog. Prvotna oblika rastline in njena notranja zgradba sta pri tem običajno zelo spremenjeni ali celo uničeni.

* petrifikacija ali okamnitev; impregnacija ali prepojitev. Pri teh dveh sorodnih načinih fosilizacije mineralne raztopine prepojijo na primer les, minerali iz okolja zapolnijo vse pore v lesu in celo nadomestijo vse organske snovi. Ob tem postane »les« trši, predvsem pa težji. Kljub temu njegova struktura in oblika rastline ostaneta nespremenjeni. Nadomestni mineral je navadno kalcit, pogosti pa so tudi kremen, pirit, limonit, … .

* inkrustacija ali prekrivanje. V tem primeru se iz raztopine izločene mineralne snovi v obliki skorje odložijo na ostanku rastline in jo tako obvarujejo pred propadanjem. Ta skorja je običajno iz kalcita, aragonita ali kremena in nam kot odtis ohrani predvsem površinsko strukturo rastline.

* mumifikacija in konservacija. Zelo redek način fosilizacije je mumifikacija ali izsušitev, saj zahteva izjemne klimatske pogoje, izjemno redka pa je tudi konservacija lesa v snoveh, kot so bitumen, zemeljski vosek, smola.

  • Rekonstrukcija zgornjekarbonske pokrajine, izdelana na osnovi najdb rastlinskih ostankov v Posavskih gubah (avtor: Uroš Premru, Geološki zavod Slovenije; iz knjige "Karbonski gozd" Tee Kolar-Jurkovšek in Bogdana Jurkovška, 2002)
    Rekonstrukcija zgornjekarbonske pokrajine, izdelana na osnovi najdb rastlinskih ostankov v Posavskih gubah (avtor: Uroš Premru, Geološki zavod Slovenije; iz knjige "Karbonski gozd" Tee Kolar-Jurkovšek in Bogdana Jurkovška, 2002)

Ostanki okamnelega gozda

Ostanki okamnelega gozda v narodnem parku zvezne države Arizona (ZDA) Petrified Forest National Park (Navajo)
Geološka starost: trias

  • Foto: dr. Tomi Trilar in mag. Katarina Prosenc Trilar
    Foto: dr. Tomi Trilar in mag. Katarina Prosenc Trilar
  • Foto: dr. Tomi Trilar in mag. Katarina Prosenc Trilar
    Foto: dr. Tomi Trilar in mag. Katarina Prosenc Trilar
  • Foto: dr. Tomi Trilar in mag. Katarina Prosenc Trilar
    Foto: dr. Tomi Trilar in mag. Katarina Prosenc Trilar
  • Foto: dr. Tomi Trilar in mag. Katarina Prosenc Trilar
    Foto: dr. Tomi Trilar in mag. Katarina Prosenc Trilar