Odpiralni čas

Fotografija: Ciril Mlinar Cic

 

Od 1. maja do 30. septembra
vsak dan od 8.30 do 18.30

Danes

Kjer se pomlad začne že prej

Že Albert Bois de Chesne je skušal vrt urediti ekološko, po združbah, tako da bi bila posamezna gredica le izsek resničnega stanja v naravi, ves vrt pa pisan mozaik rastlinstva naših Alp. Omenili smo, s kakšnimi težavami se je srečeval. Po dolini Soče prihaja močan vpliv Sredozemskega morja, podnebje je veliko milejše kot na drugi strani Vršiča, v Kranjski Gori. Po dolini Trente sega submediteranska flora globoko v osrčje Julijcev.

Tudi sama lega Juliane, njen položaj na južnem pobočju Kukle, daje veliko boljše možnosti kraškim rastlinam kot pa visokogorskim. Treba je bilo veliko truda in ljubezni, da je Juliana zrasla, da živi. Kako težko je bilo presaditi skromne rastlinice, navajene na prgišče zemlje v skalnih razpokah in na ostre pomladanske vetrove, v Trento, na zatišno pobočje, kjer se pomlad začne mesec ali dva prej, si komaj lahko predstavljamo. Treba jim je umetno ustvariti podobno okolje, kot ga imajo na svojih naravnih rastiščih.

Kljub trudu mnogo rastlin propade zaradi velike poletne suše, v zadnjih letih so neugodno vplivale zime brez snega, morda jim ne ustreza prst, včasih pa so jih izpodrinile druge rastline. Triglavska neboglasnica, blazinasta rastlina s svetlo modrimi cvetovi, in brezstebelna lepnica navadno propadeta v vrtu že po enem letu. Njuno rastišče so skalne razpoke in grušč tik pod vrhovi, zato je razumljivo, da se težko prilagodita nadmorski višini komaj 800 m. Nekatere manj občutljive vrste uspevajo nekaj let, druge pa se spremenijo. Bela barva planik postane po nekaj letih le bledo zelena. Triglavska roža, katere obilno cvetje nas spominja na krvave sledi Zlatoroga, v vrtu le malo cveti.

Index seminum

Večina rastlin je trajnic, nekaj jih je enoletnic in dvoletnic. Zanje je poskrbljeno v tako imenovanem "otroškem vrtcu". Vrtnarji potrpežljivo zbirajo semena, ki jih posadijo v ta vrtec. Tako ni treba vsako leto nositi z gora toliko novih rastlin. Tudi nekatere trajnice vzgojijo iz semen. Del semen pošiljajo ljubljanskemu Botaničnemu vrtu. Ta vsako leto izda Index seminum, ki vključuje tudi seznam semen iz Trente. Pošiljajo jih v druge botanične vrtove po vsem svetu za zamenjavo.

Edini alpski vrt v Sloveniji

Juliana je prvi in hkrati tudi edini alpski vrt v Sloveniji. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki se jim ni mogoče ogniti, vidimo v njem najznačilnejše in najlepše predstavnice rastlinstva naših Alp, njihovega predgorja in tudi kraškega sveta.

Vrt ni namenjen samo botanikom, ki se poklicno ukvarjajo s floro, ampak predvsem tistim, ki so jim pri srcu gore in narava. Samo tisti se bodo znali ustaviti tudi ob drobnem cvetu Zoisove zvončice ali ob blazinici nasršenega kamnokreča. Marsikdo, ki ga julija ali avgusta pot slučajno pripelje v Juliano in je še ves prevzet od pisanih trat na Kriških podih ali na Slemenu, je razočaran. Visoko v gorah se je poletje komaj začelo, odcvetele so prve zgodnje rastline, v Trenti pa ga pozdravljajo že prve znanilke jeseni. Večina takih obiskovalcev bežno preleti gredice, komaj se za hip ustavijo na Belvederu, kjer redkih cvetov triglavske rože niti ne opazijo. In že hitijo naprej, morda na morje, mogoče pa še po nov žig. Res, Juliana je najlepša v maju in začetku junija, ko cvetijo jegliči in svišči, malo kasneje pa volčini, kamnokreči, klinčki in sleči. Vendar pa je tu še toliko drobnih, morda resnično manj opaznih rastlin, ki pa so enako lepe in vredne, da se ob njih ustavimo.

  • Slap, ki pada čez steno Kukle. Skok Za Bajto. Foto: C. Mlinar
    Slap, ki pada čez steno Kukle. Skok Za Bajto. Foto: C. Mlinar
  • Steza nas čez travnik pripelje do vrta. Foto: C. Mlinar
    Steza nas čez travnik pripelje do vrta. Foto: C. Mlinar
  • Ob cesti nas informacijska tabla opozori na vrt. Foto: C. Mlinar
    Ob cesti nas informacijska tabla opozori na vrt. Foto: C. Mlinar