ZAVAROVANE RASTLINE

Prisluhnite škratu Cojzku!

Naslednja postaja:
LEGENDA O ZLATOROGU

Preberite še:

Zakaj je nekaj sploh zavarovano? Na kratko - predvsem zaradi škodljivih in nepremišljenih človekovih posegov v naravo. S posebnim dokumentom, imenovanim Spomenica, so člani Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu Slovenije že leta 1920 pokrajinski vladi za Slovenijo predstavili prvi nacionalni program varstva narave. Spomenica je vsebovala tudi konkretne zahteve za zavarovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, kraških jam ter razglasitev sedem zavarovanih območij. Danes je skoraj 57 % morja in kopnega v Sloveniji opredeljenega z ukrepi varstva narave. Dobrih 37 % ozemlja spada pod okrilje evropske mreže Natura 2000. Prva zavarovana rastlina na Slovenskem je bila sicer planika (Leontopodium alpinum), ki so jo zaradi pretiranega nabiranja zavarovali že leta 1896. Le dve leti kasneje so zavarovali tudi polgrmiček, ki raste na tleh pred tabo. To je Blagajev volčin (Daphne blagayana), ki je bil odkrit leta 1837 na Gori pri Polhovem Gradcu. To njegovo nahajališče si je prišel ogledat celo saški kralj Friderik August, od tod tudi ime kraljeva roža. Pozneje so odkrili, da je Blagajev volčin razširjen tudi v suhih borovih gozdovih na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Albaniji, Romuniji, Bolgariji in Grčiji ter v predgorju Karnijskih Alp v Italiji. V Sloveniji je zavarovan kot ranljiva vrsta.
  • Planika (Leontopodium alpinum). Foto: Klemen Završnik
    Planika (Leontopodium alpinum). Foto: Klemen Završnik
  • Blagajev volčin (Daphne blagayana). Foto: Klemen Završnik
    Blagajev volčin (Daphne blagayana). Foto: Klemen Završnik
  • Blagajev volčin (Daphne blagayana). Foto: Klemen Završnik
    Blagajev volčin (Daphne blagayana). Foto: Klemen Završnik

KOLOFON:

Idejna zasnova: Klemen Završnik, Martina Tekavec

Besedilo: Klemen Završnik

Fotografije: arhiv družine Bois de Chesne, Tone Wraber, Klemen Završnik

Ilustracije: Samo Jenčič (škrat Cojzek) in Carl Huck (Zlatorog)

Glas na posnetkih: Klemen Završnik

Strokovni pregled: Špela Pungaršek

Lektura in angleški prevod: Henrik Ciglič

Video in montaža posnetkov: David Kunc

Prirodoslovni muzej Slovenije, 2021

Prijavite se na e-novice