Danes

Že Albert Bois de Chesne je skušal vrt urediti ekološko, po združbah, tako da bi bila posamezna gredica le izsek resnicnega stanja v naravi, ves vrt pa pisan mozaik rastlinstva naših Alp. Omenili smo, s kakšnimi težavami se je sreceval. Po dolini Soce prihaja mocan vpliv Sredozemskega morja, podnebje je veliko milejše kot na drugi strani Vršica, v Kranjski Gori. Po dolini Trente sega submediteranska flora globoko v osrcje Julijcev.

Tudi sama lega Juliane, njen položaj na južnem pobocju Kukle, daje veliko boljše možnosti kraškim rastlinam kot pa visokogorskim. Treba je bilo veliko truda in ljubezni, da je Juliana zrasla, da živi. Kako težko je bilo presaditi skromne rastlinice, navajene na prgišce zemlje v skalnih razpokah in na ostre pomladanske vetrove, v Trento, na zatišno pobocje, kjer se pomlad zacne mesec ali dva prej, si komaj lahko predstavljamo. Treba jim je umetno ustvariti podobno okolje, kot ga imajo na svojih naravnih rastišcih.

Kljub trudu mnogo rastlin propade zaradi velike poletne suše, v zadnjih letih so neugodno vplivale zime brez snega, morda jim ne ustreza prst, vcasih pa so jih izpodrinile druge rastline. Triglavska neboglasnica, blazinasta rastlina s svetlo modrimi cvetovi, in brezstebelna lepnica navadno propadeta v vrtu že po enem letu. Njuno rastišce so skalne razpoke in grušc tik pod vrhovi, zato je razumljivo, da se težko prilagodita nadmorski višini komaj 800 m. Nekatere manj obcutljive vrste uspevajo nekaj let, druge pa se spremenijo. Bela barva planik postane po nekaj letih le bledo zelena. Triglavska roža, katere obilno cvetje nas spominja na krvave sledi Zlatoroga, v vrtu le malo cveti.

Vecina rastlin je trajnic, nekaj jih je enoletnic in dvoletnic. Zanje je poskrbljeno v tako imenovanem "otroškem vrtcu". Vrtnarji potrpežljivo zbirajo semena, ki jih posadijo v ta vrtec. Tako ni treba vsako leto nositi z gora toliko novih rastlin. Tudi nekatere trajnice vzgojijo iz semen. Del semen pošiljajo ljubljanskemu Botanicnemu vrtu. Ta vsako leto izda Index seminum, ki vkljucuje tudi seznam semen iz Trente. Pošiljajo jih v druge botanicne vrtove po vsem svetu za zamenjavo.

Juliana je prvi in hkrati tudi edini alpski vrt v Sloveniji. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki se jim ni mogoce ogniti, vidimo v njem najznacilnejše in najlepše predstavnice rastlinstva naših Alp, njihovega predgorja in tudi kraškega sveta.

Vrt ni namenjen samo botanikom, ki se poklicno ukvarjajo s floro, ampak predvsem tistim, ki so jim pri srcu gore in narava. Samo tisti se bodo znali ustaviti tudi ob drobnem cvetu Zoisove zvoncice ali ob blazinici nasršenega kamnokreca. Marsikdo, ki ga julija ali avgusta pot slucajno pripelje v Juliano in je še ves prevzet od pisanih trat na Kriških podih ali na Slemenu, je razocaran. Visoko v gorah se je poletje komaj zacelo, odcvetele so prve zgodnje rastline, v Trenti pa ga pozdravljajo že prve znanilke jeseni. Vecina takih obiskovalcev bežno preleti gredice, komaj se za hip ustavijo na Belvederu, kjer redkih cvetov triglavske rože niti ne opazijo. In že hitijo naprej, morda na morje, mogoce pa še po nov žig. Res, Juliana je najlepša v maju in zacetku junija, ko cvetijo jeglici in svišci, malo kasneje pa volcini, kamnokreci, klincki in sleci. Vendar pa je tu še toliko drobnih, morda resnicno manj opaznih rastlin, ki pa so enako lepe in vredne, da se ob njih ustavimo.