Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Fosili Krasa

Muzejska ulica 1, Ljubljana, 13. 12. 2018 _global/time/from 18:00 _global/time/to 19:00

PREDAVANJE iz cikla 80-LETNICA ODKRITJA NEVELJSKEGA MAMUTA

Večina karbonatnih kamnin, ki so vidne na površini Krasa, je kredne starosti. Pod njimi leže jurske, nad njimi pa paleogenske plasti. Za kredno periodo je značilna množica rudistnih školjk, ki so pomemben gradnik kraškega naravnega kamna. Lokalno izdanjajo tudi ploščasti apnenci, v katerih so pogosti fosili rib in plazilcev. Ob koncu krede, ko se je morje začasno umaknilo, so v jezerih in lagunah iz nakopičenega organskega materiala nastala manjša ležišča premoga. Zaradi padca meteorita pred 66 milijoni let, ki označuje mejo med mezozoikom in kenozoikom, so na kopnem izumrli dinozavri, v morju pa poleg številnih organizmov tudi vse rudistne školjke. Ko je morje ponovno preplavilo karbonatno ploščo, so se odložili različni morski foraminiferni apnenci, kasneje pa flišne plasti, ki jih danes najdemo na obrobju Krasa.

Predava: dr. Bogdan Jurkovšek, Ljubljana

  • Zgornjekredno fosilno ribo na plošči komenskega apnenca Coelodus vetteri je ob koncu 19. stoletja prvi opisal znameniti hrvaški paleontolog Gorjanović-Kramberger (fosil hrani: Museo Civico di storia Naturale di Trieste). Fotografija: Bogdan Jurkovšek
    Zgornjekredno fosilno ribo na plošči komenskega apnenca Coelodus vetteri je ob koncu 19. stoletja prvi opisal znameniti hrvaški paleontolog Gorjanović-Kramberger (fosil hrani: Museo Civico di storia Naturale di Trieste). Fotografija: Bogdan Jurkovšek